Najlepše je sobotno jutro na ležalniku ob bazenu. In točno takšno je moje današnje jutro. Cel dan imam pred seboj, jutri je nedelja in zbudila sem se ob šestih zjutraj. Še čez teden mi ne uspe tako zgodaj vstati. Bi pa bilo zelo dobro, da bi se navadila in bi tudi čez teden vstajala tako zgodaj. Le kar bi se morala navaditi, bi bilo, da bi hodila najkasneje ob pol polnoči spat. Oziroma ob enajstih bi morala biti že pri meditaciji pred spanjem. To običajno traja pol ure, potem pa tako zaspim, ker se vedno zelo dobro umirim in uspavam.
Kakšen bi bil moj idealni dan. Zjutraj bi vstala ob šestih in začela z meditacijo, potem bi naredila zajtrk in trening. Ko bi bila vse zaključila, bi bila ura ravno osem, kar bi bilo ravno prav, da začnem delo. Do petih šestih popoldan bi imela vse zaključeno in tako bi mi ostalo veliko več časa za vse stvari, ki jih odlašam, ravno zato, ker se običajno zbudim komaj ob pol sedmih in preden vse naredim, je ura osem. Kar pa vsekakor ni moj idealen urnik. Če bi imela takšen urnik, ki bi se ga držala tudi za konce tedna, bi bilo vrhunsko, ker bi lahko naredila res veliko stvari.
Morda pa počasi potrebujem daljši dopust, da se popolnoma sprostim in izklopim vse misli. Kadarkoli to naredim, imam zelo redko težave s tem, da imam potem takšne zgodnje urnike. Zadnje čase mi je pa tista ura in pol, ko ne morem vstati toliko prej, čisto preveč. Pa sem poskusila že marsikaj, ampak mi kar ne uspe.