trobentice

Zima nikakor ni zame. Nimam rada zime, komaj čakam, da vidim prve zvončke in trobentice, ker vem, da takrat prihaja pomlad. Letos sem se odločila, da bom posadila zvončke tudi doma. Moja hči mi je pri tem pomagala. 

Vzeli sva majhno motiko in šle v gozd, kjer rastejo zvončki. Skupaj s koreninami sva jih spravili v košaro in prinesle domov. Doma pa sva naredili prav kotiček, kjer nas bodo vsako pomlad razveselili zvončki. Rada imam urejeno okolico, nikoli mi ni težko, če moram kaj postoriti, kar se tiče same okolice. Ko pride pomlad, si naredim načrt, katere rože bom posadila, kje bodo posajene in koliko jih bo. 

Tokrat sva imeli, kar veliko dela z zvončki. Hčerka se je še spomnila, da bi imela tudi trobentice, tako da sva šli na travnik nabrat trobentice, ki sva jih skupaj s koreninami posadili v zemljo. Prav lepo je prišlo vse skupaj, najbolj pa sem bila vesela, ker sem vedela, da bodo drugo leto tukaj ponovno zrasli zvončki in trobentice. Narava me vedno razveselili, nikoli me ne utrudi, pa če imam še toliko dela. Lahko bi rekla, da je naša okolica okoli hiše med najlepšimi od vseh. Tega ne počnem zaradi sosedov, ampak mi je enostavno lepo, ko pogledam z balkona, da vidim vso to barvno lepoto na našem travniku in terasi. Včasih nisem imela takšnega veselja, dolgo časa sem govorila, da bi najraje živela v bloku, sedaj pa se zavedam, kaj pomeni, če imaš svoj košček zemlje. To je nekaj prekrasnega in ti da več, kot pa si mislimo mi sami, da je to samo delo. …