kolo

Leta in leta sem se ukvarjala z tekom, potem pa sem nepričakovano imela nekaj poškodb in tako se je moja tekaška kariera končala. Kar nekaj časa sem se lovila in nikakor nisem vedela, kam naj se usmerim, ker je ta moj konec z tekom bil tako boleč, da se enostavno nisem videla v nobenem športu. Ker sem se mogla še čuvati zaradi poškodb, sem se veliko sprehajala in tako so mimo mene kolesarili kolesarji. Sprva so mi bili kar malo tečni, ker sem se neprestano morala odmikati, potem pa sem začela premišljevati, da bi tudi sama lahko začela kolesariti. Ker nisem bila več tako mlada, sem se najprej vprašala, če je to sploh primerno. Ne vem zakaj, ampak to vprašanje se mi je neprestano ponavljalo. 

En dan sem se tako odločila, da si grem v trgovino končno pogledat kolesa. Ker je bil prodajalec tako prijazen, sem izvedela več, kot sem pričakovala. Ko sem prišla domov, sem videla, da ne morem nehati premišljevati o kolesu, ki sem ga videla. Naslednji dan sem šla nazaj in kolo kupila. 

Od tistega dneva naprej kolesarim redno in moram reči, da se je moje počutje bistveno zboljšalo. Trenutno pri kolesarjenju ne potrebujem družbe, raje poti obiram sama in se nekje ustavim, da spijem dobro kavico. 

Tako je sedaj moj novi šport kolesarjenje in v njem prav uživam. Če bi mi kdo to rekel leta nazaj, tega ne bi verjela, ker me kolesarstvo res ni zanimalo in nisem vedela prav nič. Takrat je bil tek moje življenje. …