Ko sem bila še študentka, sem dobila res odlično priložnost delati v Luki Koper. Tega sem se močno veselila, saj sem vedela, da bom lahko dobila nekaj vez in pa seveda veliko znanja. Želela sem izkoristiti to priložnost in hotela sem videti res celotno luko. Moram priznati, da sem videla zelo veliko stvari, za katere sem prvič slišala in jih nisem pričakovala tam. Ena izmed stvari, ki me je presenetila, je bila depo Koper, saj za to še res nikoli nisem slišala. Da je pokopan je na koncu bilo tudi nekaj, kar sem morala raziskati in sem svojo mentorico tudi vprašala, kaj to je in zakaj so v luki Koper.
Moja mentorica je bila res najboljša mentorica. Obrazložila mi je čisto vse, kar sem jo vprašala in res si je vzela čas za mene. Rekla je da svet stoji na mladih ljudeh in ravno zato si vedno vzame čas, ko jo nekdo nekaj vpraša. Zelo hitro opazi, katere stvari te zanimajo in ti jih potem tudi podrobneje obrazloži. Depo Koper je bila ena izmed teh stvari, ki mi jih je obrazložila in zato so mi bila res večno hvaležna. Vedela sem, da bom dobila res vse pomembne informacije ravno od nje in ona je za mene res zelo dobra veza. Vedela sem, da po študiju želim nadaljevati svojo zgodbo v luki, ampak enostavno nisem vedela, kako bom lahko prišla notri. Dejstvo je, da je tam res veliko vez in pa zahtevajo tudi veliko znanja. Znanje je nekaj, pri čemer sem precej močna, saj sem se že veliko naučila na tem delovnem mestu. Problem so bile le veze. Vprašala sem svojo mentorico, preden sem končala prakso, če se lahko po faksu zanesem nanjo in ko mi je rekla, da se lahko sem bila res neizmerno vesel. Komaj sem čakala, da sem končala faks zato, da sem lahko poklicala ravno njo.