Iskreno povedano smo v podjetju za naše storitve in produkte imeli kar nekaj časa prodajalne, ki so poslovale izključno in samo z gotovino. To se mi je nekaj let nazaj zdelo še čisto zadostno, vendar se je v zadnjih letih kar nekaj reči spremenilo. Takrat je bila gotovina precej pogosta. V veliki večini smo skoraj vsi plačevali z gotovino, saj kartice še niso bile tako popularne, zato takrat s tem nismo imeli skoraj nobenih težav. A v zadnjih letih sem začel vse pogosteje opažati, da so stranke kazale izrazito nezadovoljstvo, ker ne morejo plačati s kartico. Tako smo ugotovili, da bo treba uvesti kakšen pos sistem ali investirati v ustrezne terminale, da bomo lahko prejemali tudi plačila prek kartic.
Očitno je, da je danes gotovina postala precej zastarela. Veliko bolj priročno je na blagajni le prisloniti plačilno kartico na pos terminal in opraviti transakcijo v nekaj sekundah. V nasprotnem primeru si moral po navadi v denarnici iskati ustrezno vsoto gotovine, nato pa še čakati, da ti je prodajalka vrnila višek. Pogosto je prišlo tudi do težave, da ji je v kasi ravno zmanjkalo kovancev in ni mogla vrniti ustrezne vsote. Ker je to očitno in smo v podjetju končno dojeli, kakšne pomanjkljivosti ima gotovina, smo investirali v nekaj pos terminalov.
Začeli smo tako, da smo na spletu pregledali različne ponudnike in njihove rešitve. Na tej podlagi smo se odločili za tistega, ki nam je najbolj ustrezal. Po nakupu in uvedbi na blagajnah moram reči, da je bil odziv res dober. Stranke so nam celo same od sebe povedale, da je bil dodatek pos terminala k blagajni pameten korak, saj so do tedaj gotovino pri sebi nosile le, če so šle k nam.
Masažni bazeni so bili zame dolgo sinonim za razkošje. Nekaj, kar vidiš v hotelih ali na promocijskih fotografijah in si misliš, da to ni za vsakdan. Zdeli so se mi pretirani, skoraj nepotrebni. Dokler se nisem z njimi srečala v drugačnem kontekstu, ne kot atrakcijo, ampak kot del rutine, ki ima zelo konkreten učinek.
Prvi stik z masažnim bazenom ni bil spektakularen. Ni bilo glasbe, ni bilo družbe, samo topla voda in tišina. In prav to me je presenetilo. Ko sedeš v masažni bazen brez pričakovanj, začneš zelo hitro čutiti telo. Ne površinsko, ampak globlje. Toplota in pritisk vode naredita nekaj, česar običajen počitek ne zmore. Mišice se začnejo sproščati, dihanje se umiri, misli pa izgubijo ostrino.
Kar me je najbolj presenetilo, je bil učinek po uporabi. Ne tisti trenutni občutek ugodja, ampak stanje kasneje. Boljši spanec, manj napetosti v ramenih, manj razdražljivosti. Kot da telo dobi signal, da je lahko nekaj časa varno in sproščeno. In ta signal ne izgine takoj, ko stopiš iz vode.
Zanimivo mi je tudi, kako masažni bazeni vplivajo na tempo. Ne moreš jih uporabljati na hitro. Vabijo te, da si vzameš čas. Da ne preverjaš ure, da ne razmišljaš o tem, kaj sledi. In v svetu, kjer smo stalno v gibanju, je to precej močna sprememba. Ne gre za pobeg, ampak za zavestno ustavljanje.
Danes masažne bazene dojemam drugače kot nekoč. Ne kot luksuz, ampak kot orodje za regeneracijo. Nekaj, kar ni nujno vsakodnevno, a ima svoj namen. Podobno kot dobra masaža ali sprehod brez cilja. Ne rešijo vsega, a pomagajo, da se lažje vrneš v ravnotežje.
Masažni bazeni me niso naučili, da potrebujem več udobja. Naučili so me, da potrebujem več pozornosti do sebe. In ko nekaj to omogoča na preprost, tih način, brez velikih obljub, se mi zdi vredno razmisleka.
Takšni trenutki tiho opomnijo, da je skrb za telo tudi skrb za misli, ritem in notranji mir.
Ko smo prenavljali kopalnico, je bila ena največjih dilem izbira med kadjo in tušem. Ker sem želela več funkcionalnosti in hitre jutranje rutine, sem se odločila, da bodo tuš kabine boljša rešitev. Sprva sem mislila, da bo izbira preprosta, a hitro sem ugotovila, da obstaja ogromno različnih modelov – od klasičnih pravokotnih do modernih steklenih izvedb, ki izgledajo kot iz luksuznega hotela.
Prvič sem se zaljubila v tuš kabine, ko sem na obisku pri prijateljici videla prostorno kabino z drsnimi vrati. Bila je minimalistična, a hkrati elegantna. Svetloba je prodrla skozi steklo in celotna kopalnica je delovala večja. Takrat sem spoznala, da tuš ni le nujen element, ampak lahko postane osrednji kos prostora.
Ko sem izbirala zase, sem razmišljala o praktičnosti. Tuš kabine omogočajo manjšo porabo vode, lažje čiščenje in več prostora v kopalnici. Ker imamo manjšo kopalnico, je bila to idealna rešitev. Odločila sem se za kabino s pregibnimi vrati, saj tako odpira prostor in ne zavzame dodatnega prostora pri odpiranju.
Najlepši trenutek pa je bil, ko sem prvič stopila pod tuš v novi kopalnici. Steklena vrata, sodobna armatura in prostoren prostor za gibanje so mi dali občutek, da sem v wellnessu. Takrat sem dojela, da so tuš kabine lahko veliko več kot le praktična izbira – so tudi razkošje v vsakdanjem življenju.
Kasneje sem opazila še eno prednost. Tuš kabine omogočajo enostavno kombiniranje z dodatki, kot so masažne glave, LED osvetlitev ali celo parni sistemi. Tako lahko vsak tuš spremeniš v mini razvajanje. Sama sem dodala zgolj ročno prho in poličko za kozmetiko, a že to mi daje občutek popolnega udobja.
Pomembno je tudi vzdrževanje. Redno čiščenje stekla in fug je ključ, da tuš kabine dolgo ostanejo lepe. Sprva sem mislila, da bo to naporno, a z malo discipline je delo hitro opravljeno. In ko zjutraj stopim v sijočo kabino, vem, da je bilo vredno.