Kaj je gastroskopija in kako poteka postopek: Vse, kar morate vedetiKaj je gastroskopija in kako poteka postopek: Vse, kar morate vedeti
Gastroskopija je diagnostični postopek, ki omogoča zdravniku natančen pregled zgornjih prebavil, kot so požiralnik (ezofagus), želodec in dvanajstnik. Postopek poteka z uporabo tanke upogljive cevi, imenovane gastroskop ali endoskop, ki ima na koncu svetlobni vir in kamero. Pred posegom vas običajno prosijo, da vsaj šest ur ne jeste ali pijete, da bo želodec prazen in bo vidljivost boljša. Med samo gastroskopijo pacient leži na boku; grlo se lahko omrtviči s pršilom ali gelom lokalnega anestetika za zmanjšanje nelagodja med uvajanjem instrumenta skozi usta v prebavila. Po potrebi se lahko uporabi tudi blaga pomirjevala (sedacija). Zdravnik med preiskavo opazuje sluznico notranjosti organov ter po potrebi odvzame vzorce tkiva (biopsija) za nadaljnjo analizo ter odstrani polipe ali tujek. Gastroskopija se uporablja pri simptomih, kot so bolečine v trebuhu, zgaga, težave pri požiranju ali krvavitvah iz prebavil ter pomaga pri diagnosticiranju bolezni kot so gastritis, razjede in rak želodca. Po posegu okrevanje traja le nekaj ur.
Pri nekaterih bolnikih se lahko med gastroskopijo odkrijejo spremembe, kot so vnetja sluznice, razjede ali celo zgodnji znaki rakavih obolenj, zato je ta preiskava ključna za pravočasno odkrivanje in zdravljenje različnih bolezni prebavil. Poleg diagnostičnega pomena omogoča gastroskopija tudi izvajanje določenih terapevtskih posegov, na primer zaustavitev krvavitve, odstranjevanje tujih teles ali širjenje zoženih delov požiralnika (dilatacija). Sam postopek običajno traja od 10 do 20 minut, po njem pa lahko pacient občuti rahlo draženje grla ali napihnjenost zaradi zraka, ki ga med preiskavo vdihnejo v želodec. Pomembno je upoštevati navodila zdravnika glede prehrane in aktivnosti po pregledu ter spremljati morebitne zaplete, kot so močnejše bolečine ali krvavitve. Gastroskopija velja za varno in zanesljivo metodo pri raziskovanju zgornjih prebavil ter bistveno prispeva k boljši diagnostiki stanj, kot so gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), Barrettov požiralnik ali okužba s Helicobacter pylori.
Pri bolnikih, pri katerih obstaja sum na bolezni, kot so peptični ulkus, gastritis ali celiakija, je gastroskopija pogosto nepogrešljiva preiskava za natančno oceno stanja želodčne in dvanajstnične sluznice. Sodobna endoskopska oprema omogoča tudi odvzem biopsijskega vzorca za histološko analizo, kar je ključno pri potrditvi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori ali izključitvi malignih sprememb. Poleg tega lahko zdravniki med posegom uporabijo posebne instrumente za odstranjevanje polipov ali zdravljenje krvavečih lezij v želodcu in požiralniku. Redno izvajanje gastroskopije je še posebej priporočljivo pri osebah z družinsko anamnezo raka prebavil ali kroničnimi bolezenskimi znaki, saj zgodnje odkrivanje pomembno vpliva na uspešnost zdravljenja. Celovit pristop k diagnostiki zgornjih prebavil tako vključuje tesno sodelovanje gastroenterologa, patologa ter drugih strokovnjakov s področja interne medicine.
Pri načrtovanju diagnostike in nadaljnjega zdravljenja bolezni zgornjih prebavil je pomembno, da se upoštevajo tudi rezultati laboratorijskih preiskav, kot so krvna slika, vrednosti železa ter testi za odkrivanje prisotnosti skrite krvi v blatu. V povezavi z gastroskopijo pomembno vlogo igrajo še ultrazvok trebuha in testiranja na Helicobacter pylori (npr. urea dihalni test), ki lahko dodatno osvetlijo vzrok težav, kot so dispepsija, refluks ali ponavljajoče se bolečine v epigastriju. Sodelovanje z oddelki za radiologijo omogoča natančnejšo diferencirano diagnostiko ob sumu na zaplete, kot sta perforacija ali striktura požiralnika oziroma želodca. Prav tako je za pacienta ključnega pomena ustrezno sodelovanje s farmacevti pri izbiri optimalne terapije po končani preiskavi—najsi gre za zdravljenje okužbe z antibiotiki ali uporabo zaviralcev protonske črpalke za zmanjšanje izločanja želodčne kisline. Sodobni pristopi poudarjajo individualizirano obravnavo vsakega bolnika in celostno spremljanje odziva na zdravljenje skozi redne kontrolne preglede ter svetovanje o prehranskih in življenjskih spremembah.
Pri tem je smiselno izpostaviti, da poleg diagnostične vrednosti, ki jo ima gastroskopija za odkrivanje gastritisa, peptičnih razjed in karcinoma želodca, omogoča tudi izvajanje terapevtskih posegov, kot so odstranjevanje polipov, zaustavljanje krvavitev ali dilatacija zožitev. Pomembno je, da se v interdisciplinarnem timu vključijo specialisti gastroenterologije, radiologije in klinične farmakologije, ki lahko s svojimi izkušnjami pripomorejo k učinkovitejši obravnavi. Prav tako imajo testiranja, kot so biopsije sluznice želodca in dvanajstnika, odločilno vlogo pri potrditvi diagnoz, kot so celiakija, Barrettov požiralnik ali okužbe s Helicobacter pylori. S stalnim izobraževanjem zdravstvenega osebja ter uporabo najnovejših priporočil Evropskega združenja za gastroenterologijo (UEG) se zagotavlja varnost in kakovost obravnave. S tem pristopom se zmanjšuje tveganje za zaplete ter izboljšuje dolgoročna prognoza bolnikov z boleznimi zgornjih prebavil.