Odločitev za modularna hiška je prišla precej spontano, čeprav sva z možem o selitvi iz mesta razmišljala že dlje časa. Sprva sva razmišljala o nakupu stare hiše na podeželju in obnovi, a ko sva začela preračunavati stroške in čas, ki bi ga za to potrebovala, sva se začela ozirati po alternativah. Tako sva naletela na koncept modularne gradnje, ki nama je bil takoj zanimiv zaradi hitrosti izvedbe in cene.
Obiskala sva nekaj razstavnih modelov in bila presenečena, kako prostorne in kakovostno izdelane so bile te hiške. Najina modularna hiška meri nekaj več kot 40 kvadratnih metrov, a je izjemno funkcionalna. Ima odprt bivalni prostor z majhno kuhinjo, kopalnico, spalnico in celo manjši kotiček za delo. Vse je premišljeno zasnovano in nič prostora ni zapravljenega.
Največji plus je bil, da sva modularna hiška postavila na parcelo, ki jo že dolgo imava v družini, brez potrebe po dolgotrajnem gradbenem dovoljenju, šlo je za postavitev z minimalnim posegom v prostor. Montaža je trajala le nekaj dni, celoten projekt pa nekaj tednov, od naročila do vselitve. Notranjo opremo sva izbrala po svojih željah, kar je hiški dalo res osebno noto.
Zdaj v njej živiva že več kot leto dni in ne pogrešava ničesar. Ogrevanje je urejeno s klimatsko napravo, izolacija je odlična, stroški pa izjemno nizki. Če bi se danes znova odločala, bi šla isto pot. Modularna hiška nama je omogočila dostopno, sodobno in udobno bivanje brez dolgotrajnih kreditov in brez velikih kompromisov.
Poleg tega živiva v naravi, v miru in z občutkom, da imava končno svoj dom, ki ga lahko po potrebi še prilagodiva ali razširiva.
Zanimivo je tudi to, kako naju je manjši prostor spodbudil k bolj preprostemu življenju. Kupujeva premišljeno, imava le stvari, ki jih res uporabljava in vsak kotiček najine hiške ima svoj namen. Modularna zasnova omogoča tudi poznejše nadgradnje, kar nama daje občutek svobode. Če bova kdaj potrebovala več prostora, lahko enostavno dodava nov modul. Ta fleksibilnost je nekaj, česar pri klasični gradnji skoraj nikoli ne dobiš.
Mislim da se lahko vsakemu zgodi, da začneš iskati last minute glamping. Slej ko prej na koncu vsi dobimo tisti občutek ko se med delovnim tednom zazreš in pomisliš kako bi rad tisti vikend nekam šel stran od vsega. Ravno zaradi tega je last minute glamping ena od rešitev, ki pa je danes vedno bolj priljubljena, saj je v resnici zelo spontana in udobna in res ne zahteva dolgega načrtovanja.
Prav tako pa mnogi glamping resorti ponujajo bolj ugodne cene ravno tiste ki so sklenjene zadnji trenutek, tako si res lahko privoščiš popoln oddih tudi če ga nisi načrtoval mesec prej. Tako se lahko res odločiš v zadnjem trenutku in še vedno prideš do svoje postelje in kopalnice in prijetne terase. Prav tako pa tudi nisi vezan toliko na uro in je lahko povsem brez stresa, sploh če upoštevamo da lahko tudi dobiš kakšne popuste, saj si ponudniki glamping storitev želijo imeti zapolnitev prostorov in vseh prostih terminov. Še posebej če smo ljubitelji narave bodisi gozda reke ali gore, je to še bolj udoben način v primerjavi z kampiranjem. Tako pa lahko tudi last minute glamping najdeš na raznih spletnih portalih za rezervacije in so ravno tej »last minute« še posebej označeni z odlično ponudbo. Prav tako je dobro da tudi spremljamo družbena omrežja vseh možnih glamping resortov, na lokacijah ki so nam ljubši, saj ravno na družbenih omrežjih objavljajo ekskluzivne vikend popuste. Seveda pa včasih še vedno velja da je neposreden stik oziroma osebni stik še toliko boljši in lahko prinese še boljšo ceno za naše glamping počitnice.
Seveda pa pride zelo prav tudi če si omislimo svojo turo in nismo čisto prepričani kateri dan bomo lahko prekolesarili ali prehodili do naslednje točke za prenočišče. Tako se namreč res marsikomu prihrani tudi kar nekaj stresa, še posebej če se težko uskladi z ostalimi obveznostmi in težko planira svoj oddih vnaprej.
Gastroskopija je diagnostični postopek, ki omogoča zdravniku natančen pregled zgornjih prebavil, kot so požiralnik (ezofagus), želodec in dvanajstnik. Postopek poteka z uporabo tanke upogljive cevi, imenovane gastroskop ali endoskop, ki ima na koncu svetlobni vir in kamero. Pred posegom vas običajno prosijo, da vsaj šest ur ne jeste ali pijete, da bo želodec prazen in bo vidljivost boljša. Med samo gastroskopijo pacient leži na boku; grlo se lahko omrtviči s pršilom ali gelom lokalnega anestetika za zmanjšanje nelagodja med uvajanjem instrumenta skozi usta v prebavila. Po potrebi se lahko uporabi tudi blaga pomirjevala (sedacija). Zdravnik med preiskavo opazuje sluznico notranjosti organov ter po potrebi odvzame vzorce tkiva (biopsija) za nadaljnjo analizo ter odstrani polipe ali tujek. Gastroskopija se uporablja pri simptomih, kot so bolečine v trebuhu, zgaga, težave pri požiranju ali krvavitvah iz prebavil ter pomaga pri diagnosticiranju bolezni kot so gastritis, razjede in rak želodca. Po posegu okrevanje traja le nekaj ur.
Pri nekaterih bolnikih se lahko med gastroskopijo odkrijejo spremembe, kot so vnetja sluznice, razjede ali celo zgodnji znaki rakavih obolenj, zato je ta preiskava ključna za pravočasno odkrivanje in zdravljenje različnih bolezni prebavil. Poleg diagnostičnega pomena omogoča gastroskopija tudi izvajanje določenih terapevtskih posegov, na primer zaustavitev krvavitve, odstranjevanje tujih teles ali širjenje zoženih delov požiralnika (dilatacija). Sam postopek običajno traja od 10 do 20 minut, po njem pa lahko pacient občuti rahlo draženje grla ali napihnjenost zaradi zraka, ki ga med preiskavo vdihnejo v želodec. Pomembno je upoštevati navodila zdravnika glede prehrane in aktivnosti po pregledu ter spremljati morebitne zaplete, kot so močnejše bolečine ali krvavitve. Gastroskopija velja za varno in zanesljivo metodo pri raziskovanju zgornjih prebavil ter bistveno prispeva k boljši diagnostiki stanj, kot so gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), Barrettov požiralnik ali okužba s Helicobacter pylori.
Pri bolnikih, pri katerih obstaja sum na bolezni, kot so peptični ulkus, gastritis ali celiakija, je gastroskopija pogosto nepogrešljiva preiskava za natančno oceno stanja želodčne in dvanajstnične sluznice. Sodobna endoskopska oprema omogoča tudi odvzem biopsijskega vzorca za histološko analizo, kar je ključno pri potrditvi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori ali izključitvi malignih sprememb. Poleg tega lahko zdravniki med posegom uporabijo posebne instrumente za odstranjevanje polipov ali zdravljenje krvavečih lezij v želodcu in požiralniku. Redno izvajanje gastroskopije je še posebej priporočljivo pri osebah z družinsko anamnezo raka prebavil ali kroničnimi bolezenskimi znaki, saj zgodnje odkrivanje pomembno vpliva na uspešnost zdravljenja. Celovit pristop k diagnostiki zgornjih prebavil tako vključuje tesno sodelovanje gastroenterologa, patologa ter drugih strokovnjakov s področja interne medicine.
Pri načrtovanju diagnostike in nadaljnjega zdravljenja bolezni zgornjih prebavil je pomembno, da se upoštevajo tudi rezultati laboratorijskih preiskav, kot so krvna slika, vrednosti železa ter testi za odkrivanje prisotnosti skrite krvi v blatu. V povezavi z gastroskopijo pomembno vlogo igrajo še ultrazvok trebuha in testiranja na Helicobacter pylori (npr. urea dihalni test), ki lahko dodatno osvetlijo vzrok težav, kot so dispepsija, refluks ali ponavljajoče se bolečine v epigastriju. Sodelovanje z oddelki za radiologijo omogoča natančnejšo diferencirano diagnostiko ob sumu na zaplete, kot sta perforacija ali striktura požiralnika oziroma želodca. Prav tako je za pacienta ključnega pomena ustrezno sodelovanje s farmacevti pri izbiri optimalne terapije po končani preiskavi—najsi gre za zdravljenje okužbe z antibiotiki ali uporabo zaviralcev protonske črpalke za zmanjšanje izločanja želodčne kisline. Sodobni pristopi poudarjajo individualizirano obravnavo vsakega bolnika in celostno spremljanje odziva na zdravljenje skozi redne kontrolne preglede ter svetovanje o prehranskih in življenjskih spremembah.
Pri tem je smiselno izpostaviti, da poleg diagnostične vrednosti, ki jo ima gastroskopija za odkrivanje gastritisa, peptičnih razjed in karcinoma želodca, omogoča tudi izvajanje terapevtskih posegov, kot so odstranjevanje polipov, zaustavljanje krvavitev ali dilatacija zožitev. Pomembno je, da se v interdisciplinarnem timu vključijo specialisti gastroenterologije, radiologije in klinične farmakologije, ki lahko s svojimi izkušnjami pripomorejo k učinkovitejši obravnavi. Prav tako imajo testiranja, kot so biopsije sluznice želodca in dvanajstnika, odločilno vlogo pri potrditvi diagnoz, kot so celiakija, Barrettov požiralnik ali okužbe s Helicobacter pylori. S stalnim izobraževanjem zdravstvenega osebja ter uporabo najnovejših priporočil Evropskega združenja za gastroenterologijo (UEG) se zagotavlja varnost in kakovost obravnave. S tem pristopom se zmanjšuje tveganje za zaplete ter izboljšuje dolgoročna prognoza bolnikov z boleznimi zgornjih prebavil.