Odločitev, da moram nekaj narediti s svojim življenjem, je bila očitna, ker se res nisem dobro počutila. Sama sem se še kako zavedala, zakaj je do tega prišlo, pa nisem nič spremenila. Da bi saj povečala pitje vode preko dneva, še tega nisem naredila. Cele dneve sem letala sem ter tja, za vse sem imela čas, zase pa nikoli. Potem pa sem se odločila za meditacijo v skupini, da bi se malo umirila.
Nikoli ne bom pozabila prvega vprašanja, ki nam ga je postavila voditeljica, vprašala nas je, če se mi kdaj vprašamo, kaj želimo? Ko sem tako sedela nekje od zadaj so se mi zarosile oči. Takoj sem vedela, da sem psihično na dnu. Nadaljevala je, kako pomembno je pitje vode in koliko vode bi moral vsak človek popiti. Jaz sem bila daleč od tega, da bi spila toliko vode na dan. Tudi to bom spremenila, sem si mislila tisti trenutek. Po vadbi sem odhitela domov in premišljevala o življenju in zdravju. Moje pitje vode je bilo katastrofalno. To je bil prvi moj korak, ki ga bom spremenila, sem si rekla.
Takoj, ko sem prišla domov, sem si nastavila alarm za pitje vode, da mi zvoni vsako uro, od 9 ure zjutraj do 18 ure popoldan. Tako me bo alarm spomnil, da moram popiti kozarec vode. Jaz se že spomnim, vendar ga nimam časa spiti. To pa je drugi problem, ki ga moram rešiti. Kako sebe razbremeniti?
Preveč sem bila obremenjena in tudi pitje vode mi ne bo pomagalo, če jaz ne bom nekaj spremenila, je takrat rojilo po moji glavi. Naredila sem načrt, kaj bi lahko drugi naredili, da meni ne bi bilo potrebno. Samo vsa dela, ki sem jih delala za druge, sem dala stran in našel se je čas za pitje vode in še kaj. Sedaj se bolj cenim, vsake toliko si postavim vprašanje, kaj si želim in tako mi je danes veliko lažje.